Vse je odpustil, vse je pozabil in nehote si je začel izpraševati vest, da ni li tolikrat žalil matere, in tako je vedno prišel na eno točko, na Anico, ali bal se je nekako, govoriti o tem. Materino negovanje je bilo toliko in tako očito, da Juri niti od daleč ni mogel misliti, da ne bi bilo istinito. Tako je blagroval uro svoje bolezni in se nadejal, da se mu bo posrečilo danes ali jutri spraviti mater popolnoma z Anico.