Bala se je moškega, moške krepke, ritmične sape, bala brade, ki se je je slučajno dotaknila in jo premrazila do nervoznosti, bala mirnih, prijetno toplih rok. Sram jo je bilo, dasi slepa, je čutila, da leži ves njen obraz, vsaka gubica, vsaka dlačica na njenem licu kakor bel, popisan list pred tujimi očmi. Sram jo je bilo, da gleda zdravnik njeno glavo, na kateri so se kodrili kljub škarjam in šlarasti peči mehki, plavi lasje.