Njegova vojska sniva na temni ravnici, ki je ne poživljajo veseli ognji nočujočih čet. Na višinah ugašajo kresovi, a bdeče oči straž prodirajo v noč, prežeč na svit polumeseca ... Herbart se znova pogrezne v sen, v novo smer zablodi. Znajde se na širni pušči, mrtvi, prazni, obsevani z bledim sojem.