»Za mano!« zdirja Herbart skozi glavna vrata ven ‒ za njim se požene dve sto konjenikov in sto pešakov, vse, kar premore trdnjava Senj. V mirnem zagonu se spenjajo navzgor, brez hrupa in vika, sklanjajoči se s pridržano sapo skozi grmovje ... Herbart je že na vrhu, v košatem grmu ustavi vranca in si z orlovskim pogledom zaseka odločilni skok ... U, pred njim roji strašna sila, gnete se v roje in valove, tisoč, dva, tri tisoč konj in tisoč pešcev, o, strahovita premoč! Herbart se zamaje v sedlu in se ozre nazaj: njegovi zvesti mu slede v smrt ali do zmage, dve sto konjenikov in sto hlapcev, njegova poslednja opora, spremljajoča ga v smrtni ples ...