Sklonil se je k njej in jo prijel za roko; hotel je govoriti z mehkim, ljubeznivim glasom, toda jezik se mu je že opletal in izgovarjal je besede nerazločno. Pijanemu se mu je srce razmehčalo; veliko in hitro bi bil rad govoril, mnogo lepega povedal ... hipoma se mu je bila zazdela sedanjost samo neroden in neprijeten korak v brezskrbno prihodnost.
”Ženka, duša moja ... potrpi še malo ... samo pol ure še morda ...