Vzdihovalo je, stokalobrez nehanja, brez usmiljenja. Celo mize, zdi se mi, so stokale; ali veter je utihnil, bežal je preko ceste preko visokih nočnih streh; luna se je skrila za bel oblak, ki je vztrepetaval ter hitel proti zapadu...
Prišlo je sovraštvo mednje, gledale so jezno, hudobno, hudobno in jezno so begali loki preko plakajočih strun, ki so se tresle ter nategale, ne da bi se mogle odtrgati.