nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Umirajoči ljudje, poved v sobesedilu:
Ozrl se je časih z istim plašnim, radovednim pogledom sredi suhoparnega razgovora, ne da bi se vsled tega njegov glas spremenil ali da bi se pokazalo kaj nenavadnega na črtah njegovega obraza ... Nosil je s seboj neprijetno tajnost in v velikih skrbeh je bil, da bi ljudje ne zvedeli zanjo. Ležala mu je z neprijetno težo na dnu srca; pozabiti ni mogel nanjo v nobenem trenotku; čez vsako veselo uro mu je razgrnila svoje mračne sence.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani