nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Srce plaho in neodločno, noge ukopane v tisto čudovito zemljo, a misli, - kako so misli visoko in daleč, in sanje čisto tuje, napojene s tujo lepoto in po tuji lepoti hrepeneče!...
Občudoval je Tratnika: sam s čisto svojo močjo je ustvaril v sebi novega človeka, si je ustvaril nov dom in novo domovino. Kako klavrno bi bil drugače poginil; njegova fantazija bi usehnila v nerodovitnem pesku, nobeno delo njegovih sanj bi ne ugledalo sončne luči, ker bi bile njegove roke slabe in plahe ... Dà, zato so slabe in plahe roke njegove, Slivarjeve, ker živi v njegovem srcu še vsa grenkoba in plahost nelepe mladosti, vsa tiha, boječa otožnost domače zemlje, ker so njegove prsi še polne tistega tesnega, težkega vzduha ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani