nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Pot se je vila polagoma navzgor, iz parka v gozd. Na desni se je zasvetila skupina mladih brezz vitkimi debli in že nekoliko orumenelim listjem. Pravilne, ravne vrste kostanjev so se izlile v gozdno svobodo; stare, visoke bukve so rasle vse vprek, tu stisnjene druga ob drugo, tam daleč narazen, pomešane s črnimi smrekami in širokimi, temnimi hrasti; tupatam se je dvigalo ravno deblo domačega kostanja z dolgimi vejami; tla pod njim so bila pokrita s poluzrelimi kostanji, z luščinami in listjem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani