Bil je nekoč sam doma, v veliki izbi, in pozen mrak je že bil; domači so bili šli nekam na svatbo zijala prodajat. Otrok se je stisnil v kot in je gledal, kako se plazi noč po prstih zmerom bliže prod njemu. Tedaj se spomni nanj sosed, stric Šimen, ter ugane koj prav posebno burko.