nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Starec, poved v sobesedilu:
Pokošeni bregovi, bukov gozdič nad njimi, mesto globoko v daljavi, meglene gore na obzorju, vse je bilo, kakor utopljeno v beli, trepetajoči sončni sijaj.
Ona je ležala, roke pod glavo, v senci kraj gozda in je gledala z napol zatisnjenimi očmi proti mestu.
On, gologlav in golorok, se je podil po travi v žarečem soncu, obmetaval je z mladimi orehi ščinkovce, da so se vriščaje razbegavali, vriskal je po pastirsko ter se smejal sam svoji radosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani