Tako je počasi temnelo obzorje in se je bližalo, zmerom manjša je bila pokrajina, od vseh strani so segale sence, trgale so kos za kosom in ona je ležala mrtva in trudna, ni se branila... Zdaj pridi, vitez, Franc Riba, stopi dol!
Zgenilo se je na obzorju, prikazala se je visoka senca, od neba do zemlje je segala.