Ni me bilo strah, ali v polusanjah sem trepetal in prešinilo me je: ”Da bi šlo mimo, da bi ostalo v daljavi ... onkraj smrti!“ Bližalo se je: zdelo se mi je, da čujem plahutanje silnih peroti; jokajoč, krohotajoč, zloben in bolesten vik je presekal noč. Moje srce se je stisnilo, je umolknilo; umolknilo je vse od zemlje do neba, strmeč in trepetaje je poslušalo vse.