nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Spomini na mojo mater, poved v sobesedilu:
To pa ni izdalo skoro nič, četudi je napenjal vsakdo vse svoje moči, da bi rešil, kar je bilo še mogoče rešiti. Na vznemirjenih, bledih obrazih je bil globoko zarisan strah, ob jednem pa zadnji, odločni pogum, iztrgati vsaj najdragocenejše stvari ognju iz poželjivih rok. Tekali so sem ter tja, donašali vodo in hiteli zopet k studencu nazaj s praznimi škafi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani