”Sam, ljudje božji!“ je jecljal Andrejec z jokavim glasom; naslonil je glavo na roko in trepalnice so mu lezle na oči ... Pod velikim, s suhim cvetjem okrašenim razpelom, ki je viselo v kotu, je sedel sosed Luka, bajtar iz Velike Ligojne. Sosed in boter je bil vsem in vsemu svetu.