Tudi njegov dolgi, bledikasti, prsteni obraz s kocinastimi brki se je nenadoma izpremenil; obrvi so se skrčile, da se je pokazala na čelu globoka guba; očiso gledale zamišljeno, skoro jezno, ustnice so se stisnile in so se skrile pod brki; upognil in skrivil je bil hrbet kakor maček in je strmel srepo na Andrejčevo stisnjeno pest. Ko je bil Andrejec iztegnil roke po mizi, je pomolil pest z bankovci naravnost pod Luko; in Lukov obraz je bil še bledejši, stiskal je zobe in mršil obrvi.
Čudna misel je bila obšla soseda Luko ter ga tako premagala, da se ji je vdal brez moči.