nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Sestanek na Rušah, poved v sobesedilu:
Roka se mu je pričela tresti in kri mu je stopila v obraz. Od tistega trenotka so postale njegove kretnje nervozne in nenaravne; govoril je s prisiljenim, previsokim glasom, hlastno, razburjeno in v presekanih stavkih; njegov prijetni obraz z zavihanimi, svetlimi brčicami in lepimi rjavimi očmi je bil zdaj zabuhel in ves vznemirjen.
Jaz sem nestrpno čakal, da se razidemo; a trenotki so odhajali počasi, kakor bi vlačili za sabo težke verige in vlaka ni bilo od nikoder.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani