nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Sestanek na Rušah, poved v sobesedilu:
Človek velike, močne postave, z mirno odločnostjo v obrazu - sivoblede, ledene polti, rezkih, globokih črt, kosti širokih in vzbočenih; v očeh samih ni bilo nikakršnega posebnega izraza, a vsled golih, rdeče obrobljenih trepalnic se je zdelo, da leži na njih - kakor komaj vidna mokrota - nekaj polzakritega, otožnega. Govoril je malo, razgreval pa se ni nikdar; toda kar je rekel, je dobilo hipoma poseben pomen, kakor da je hotel povedati z isto besedo vse kaj drugega, globočjega.
”Ni je smel umoriti ... on ni imel pravice ...“ je ponovil tiho s svojim mirnim, monotonim glasom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani