Koj za njim pa je prišapàl drug pes, najbrž njegov znanec, ki sem ga bil tudi že srečal v dolini. Zoprna žival je bila, čudno rumena, kakor v ilovnati luži povaljana in na soncu posušena, tako da se je bila dlaka sprijela v blatne, zverižene kodre. In nadvse neumna žival je bila; čokati, nezaupni grivač je stal ob vrtni ograji ter si ni upal dalje; povaljani rumenec pa se je zibal prav do mene in ko sem ga nepriljudno zavrnil, je komaj za spoznanje zasuknil rep ter me pogledal z očitajočim začudenjem: ”Kako to?