nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Pred gostilnico, poved v sobesedilu:
Misli moje so čisto druge, nego podnevi; misli človeka, ki se je nenadoma streznil in je spoznal vso ničnost, vso sramoto in žalost svojega življenja. Zdaj bi rad otresel breme, ki si ga je bil radovoljno naložil, ali ne dá se otresti več; jermeni so se bili zarezali v meso na ramenih in, namesto da bi si olajšal, da bi si vsaj malo oddahnil, si reže samo v bolne rane in stoka od bolečine, če se dotakne jermenov, da bi se jih osvobodil.
Življenje šumi okoli njega, peha se sam, ves nestrpen in zasopljen in nima časa, da bi čutil in da bi mislil, in ob vsakem koraku, v gneči, v naglici, stori hudodelstvo, ki vtisne svoje znamenje v njegovo srce.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani