Rekar je naslonil glavo ob dlan, a nenadno je udaril s kozarcem nalahko po mizi ter izpregovoril s trdim, skoro osornim glasom, ne da bi pogledal komu v oči: ”Izmed vseh teh ljudi sem jaz najslabotnejši in najničvrednejši... Jaz vem, da bo to moje zadnje popotovanje in da se to pot definitivno zakopljem, - ali vkljub temu pojdem. Listje odpada in kadar odpada listje, me prime usoda pod pazduho...