Kadar sedim v svoji sobi, moram delati z vso glavo in z vsem srcem, ali pa misliti na kakršnokoli budalost; če bi mislil náse, bi vzel vrv ter se obesil; na stropu moje sobe je namreč močna železna kljuka, vrag vedi čemú. Mene zeló ženira ta kljuka, pohujšuje me.“
Dionizu je stopila kri v lica in njegov kozarec je bil vdrugič prazen.