Poslušaj, da ti povem zgodbo, ki jokajo moje oči vsako noč ob mislih nanjo. Petero sinov sem imela, petero lepih, mladih fantov, da se je razgledovalo oko nad njimi. Veselo je bilo takrat življenje v tej hiši, zdaj tako samotni, in v tej lepi dolini, zdaj tako tihi in pusti; bogato so rodila takrat naša polja - neobdelana in nerodovitna samevajo zdaj; zdaj molči večer - ukalo je takrat in prepevalo na holmih, moji fantje, moji lepi sinovi so prepevaje vasovali.