To je namreč mislil Kosirnik: kdor je med nami dostojen, trezen in pameten človek, se je vdal in se je moral vdati vsem pravilom in zahtevam družbe, drugače bi ravno ne bil več pameten, trezen in dostojen človek. Izmed teh ljudí pa jih je brez števila, ki so mislili na tihem, da je ta družba ničvredna in da so njeni zakoni smešni in okrutni obenem. Brez števila jih je, ki so vedeli in vedó, da je vse njih delo v tej družbi škodljivo, in da so v tistem trenotku, ko so bili stopili v nje smrdeči stroj, ubili svojo dušo in kar je bilo vrednega v nji.