Vedel je, kakó pregrešno in krivično je, da ležé močí njegovega razuma in njegovega srca nedotaknjene, in da se izrabljajo in kvarijo v sanjah, ki ne koristijo nikomur. Takó je družba podobna vrtnarju, ki pustí malomarno, da zaraste plevel rodoviten del njegovega vrta. Strahovito je in pregrešno, da hodi po velikomestnih ulicah stotisoč ljudí, ki bi hoteli delati in nimajo dela, in da hodi po istih ulicah stotisoč drugih ljudí, ki so prisiljeni, da se ukvarjajo z delom, človeka nevrednim.