”Imeniten naslov!“ je opomnila Ana s precej malovažnim glasom ter gledala na zahod; tam je drhtèl na oblaku le še ozek, rožnat trak; sence so temnele in se plazile vedno nižje; na horizontu je ostal samó še mehek odsev prejšnje svetlobe. Ano je spreletelo posebno, nerazumljivo čustvo in oklenila se je tesneje svojega spremljevalca.