Nihče ni rekel besede naravnost - namigavale so, govorile so tako, da je bilo treba razumeti nasprotno in Francka je razumela. Če so dejale: ”Pameten fant je, no,“ - se je to glasilo: ”Lump je, da mu ni enakega v devetih farah!“ - Francka je skrivala svoje misli in se je bala, da bi ne izpregovorila zaupne besede: planili bi takoj skozi odprte duri njenega srca in bi tam vse omazali, oskrunili...