Kadar je mati šla, je vzela s sabo Franckin denar in jo je opominjala, naj dela in naj bo gospé hvaležna. Francki pa je bilo laže, ko je videla skozi okno, kako je stopala mati nekoliko sključena, zavita v dolgo temno ruto, po grapavem kolovozu navzdol.
Nekoč je prišel človek - oblečen v dolg kožuh, visoko kučmo na glavi - in je hotel govoriti z Mariševko.