Omočila je ustnice, ki so bile suhe in razpokane, ožgane od vroče sape ... ”Deni mi to stran, Lojze!“
Tipala je z roko po prsih, ustnice so se bolestno nategnile, čelo se je nagubalo ... Velik kamen je ležal na odeji, na njenih prsih, in komaj je dihala pod njegovo silno težo; nato se je izpremenil kamen v široko skledo, ki se je kadilo iz nje, dim je plaval proti stropu in je napolnil kmalu vso izbo, ležala je mirno, da bi se skleda ne prevrnila in neprijetno ji je bilo, ko niti z roko ni smela geniti ... Lojze jo je gladil po licih, po čelu, nekaj vročega ji je padlo na trepalnico in je zdrknilo počasi proti ustnicam.