Mi živimo takole mirno in stradamo vsaj doma, v svoji izbi, kjer nas živ človek ne vidi, da bi se nam posmehoval. Ampak stradati med tujimi ljudmi, to je vse kaj drugega; stradanje še ni najhujše - potikati se okoli, prositi ljudi, ki te gonijo preko praga - to je hudo, Mihovka! Naj bi bili ostali na klancu; kaj jih je gnalo ven!“