Zaklenila naju je v ječo, dokler je nisva spoznala; odprla sva oči in temni zid je padel kakor megla pod soncem! ... Trpljenje je bil najin delež, zapisan nama v doto in dediščino; in srce, malodušno, se je oklepalo dote in dediščine. Iz mraka porojena, iz gnusa in bolesti, sva se bala luči, sva koprnela, izgubljena otroka, po mraku in bolesti ...