Glava me je bolela od žganja in od tistih bolnih, blaznih sanj, ki so bile takrat moja hrana. Potreboval sem jih kakor hromec bergle, strah me je bilo brez njih in klical sem jih, kadar niso prišle same. Gledal sem v tla, hodil od ulice do ulice in sem užival s slastjo tiste težke sanje, ki so puhtele iz mojega srca kakor strupeni sopar iz močvirja ...