-- Prebledel je in nato jo je zaprl v kajbico, ki je bila še lepša, samo da je držalo okno na pusto dvorišče, kjer nikoli ni bilo ne glasu, ne človeka.
Olga je bila ječe navajena kakor hudodelec. Toda ječa je šele strašna, kadar je v srcu hrepenenje; lepa je noččloveku, ki vé, da vzide sonce ...