Zvečer tistega dne sem se napotil v Močilnik in še dalje v globoko Rétovje. Molčal je črni gaj; pod vrbami je v svojih lepih sanjah šepetala Ljubija; ali njeno šepetanje je bilo tišje od molka samega. Legel sem v rosno travo, gledal v zvezde, ki so mi, bele in vesele, čudežno poplesavale pred objokanimi očmi.