Zdelo se mi je, da so me izobčili iz svetá, -- da stojim daleč, daleč od vsega življenja, -- da čujem samo nejasno njegovo opojno šumenje, kakor da pada nekje v daljavi studenec po skalovju. Hrepenel sem po njem, zakopan pri živem telesu, ali moje roké niso imele dovolj moči, da bi dvignile pokrov ... Ob desetih zvečer sem se odpeljal iz Porečja.