”Nikamor ne pojdem, Lojze; zmerom bom blizu tebe in te bom slišal ... Ti pa spi; lepo spravi roke pod odejo, da te ne bo zeblo, zatisni oči in misli na Božič in na Veliko noč in boš zaspal!“
Lojze je zatisnil oči napol in je gledal na očeta izza košatih trepalnic ... Kačur je stopil v drugo izbo in je zaprl natihoma duri.