Ozrla se je nanj, kakor da bi bila slišala v sanjah njegov glas; njene oči so gledale v daljavo, v daljavi so bile njene misli.
Oblečena sta bila obadva napol gosposko, napol kmetsko; poznalo se je oblekam, da so bile prane, popravljene in krpane, dokler se je dalo; blago je bilo zabledelo in ni imelo več nikakršne boje, kroj je bil starinski. Žena je imela uhane od stekla, ki so se zelo svetili v soncu, na roki pozlačeno zapestnico in pod vratom veliko brošo iz slonove kosti: goloba in golobico, ki sta stikala kljune.