nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Moj kabinet, poved v sobesedilu:
Potrt sem bil, sam sebi tuj, moje misli so bile nestalne, frfotajoče, plitke, ne veselja ni bilo v njih in ne žalosti. Hotel sem napisati povest, toda kar sem napisal, je bilo dolgočasno, vsakdanje, brez ognja, brez osti. Pisala je moja roka, ker je bila vajena, moje srce pa ni čutilo in moj razum je bil profesorski.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani