nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Marta, poved v sobesedilu:
Tam je že klečala ženska, roke je imela sklenjene, premikala je ustnice in se ni ozirala na Marto. Izgrbljene in koščene so bile tiste sklenjene roke; tudi obraz je bil koščen, delavski; ničesar ne zapiše božja roka tako razločno na čelo, kakor delo in skrb; zabriše se radost, še bridkost izgine, skrb udari pečat, ki ostane do konca. Poleg ženske je stal v mokri travi velik jerbas, do vrha poln in s plahto pogrnjen.
Domolili ste obedve in sta vstali.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani