Fej, -- vrag vas razumi! ... Pustil sem v čaši četrtinko ”nepristnega“ vina in se splazil ob steni, tiho in počasi pod milo nebó ... V svesti si svoje neznatnosti in omejenosti, nimam samó strahú pred literarno izobraženimi ljudmí, temveč občudujem jih z vso dušo, kakor občuduje neveden, primitiven človek vse, kar mu je nerazumljivo, kar stoji takó visoko nad njim, da mu samó še migljá pred očmí v skrivnostni, nadnaravni megli, četudi je morda stvar sama ob sebi zeló navadna in bedasta.