Po kosilu n. pr., ko pijem v kavarni čašico črnca, obide me vselej melanholija ... Emerencij se je razvnel; razburile so ga njegove lastne besede, ki so mu odmevale od sten kakor bi se mu smejale in rogale. V obraz je bil ves razpaljen; levica je grabila nervozno za namizni prt, sključeni kazalec desnice pa je tolkel po mizi, da so odskakovali kozarci.
Pri srcu mi je prihajalo težko, kakor od grenke slutnje.