In za mestom - pripogni se koleno; obstrmi, oko; beseda, blagruj Gospoda! - za mestom brezkončno morje, veselje brezkončno, brezkončna svoboda! Kakor okamenela je procesija - vse oči so zamaknjene hlepele v daljavo, zakoprnela so srca v odrešenje. Takrat, v najvišjem hrepenenju, so romarji občutili in spoznali vso svojo bridkost.