Kurent je poslušal te pesmi in grenko se mu je storílo pri srcu. Nikoli še ni videl domovine tako puste in žalostne; kamor se je oko ozrlo - samo sivo, od neprijaznega sonca opaljeno kamenje; gomila ob gomili, brez konca. Žgalo je sonce z neba, Kurenta pa je zeblo od groze.