Pod Marijo pa je slonel angel, tiščal je lica v pesti in je mežikal: ”Bratec, saj te poznam! Nisi prišel, da bi molil in pokoro delal, ampak prišel si, da bi se brez skrbi napil in da bi zraven še odpustkov bil deležen!“
Stopili so romarji v cerkev - ali kaj bi v cerkvi, ko ni bilo v srcu bridkosti več?