Pripoveduj mi zdaj, kod si vse hodil, pa ne izpusti ničesar!“
”Lepo je zunaj, tako lepo, da se mi je le časih, kakor v sanjah, zahrepenelo po globeli in še takrat sem videl samo tebe, kako si stala tam v nedeljski rdeči ruti in v pisanem krilu ... Izpočetka je bilo sitno in živel sem tako slabo, da me je strah, če se spomnim ... no, minilo je!