Streha je bila nenavadno velika, iz močnega zelenega platna; ves gornji del kočije je imel okroglo, podolgovato obliko; - podoben je bil tistim lepim, na sredi izbočenim čašam, ki služijo časih za kavo ali čaj in ki stojé v izložbah za porcelan na gorenji polici, poslikane spisanimi rožami ali različnimi genljivimi prizori... Ta silna posoda je bila temnozelena, nobene rože ni bilo na nji, pač pa je bila skoro do vrha oškropljena z blatom. Spredaj je sedel sključen starec s črno kučmo na glavi; pocincával je v enakomernem taktu z vsem životom; očí je imel zatisnjene; vajete je komaj še držal v rokah in konja sta stopala kakor se jima je hotelo.