nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Krpanova kobila, poved v sobesedilu:
Velika, temna, skoro čisto prazna izba globoko pod cesto. Tik pod stropom je bilo dvoje omreženih oken in če sem se ozrl kvišku, sem videl nogé ljudí, ki so hodili mimo; noge, samo do kolen -- obraza nisem videl nikoli nobenega, kvečjemu če se je sklonil paglavec; pogledal v izbo ter iztegnil jezik.
Kadar je bilo vetrno, so se valili v izbo oblaki prahu, tako da sem zakril oči in usta, kakor na ulici; eno okno je bilo razbito, drugo se ni dalo zapreti; če sem ga zapahnil in zadelal, ga je veter takoj žvenketaje odpahnil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani