nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Krpanova kobila, poved v sobesedilu:
”Smrt je tam ... sama sem jo videla, ko je prišla sinoči ... slišala sem pesem in sem videla smrt, ko je prišla tiho, po prstih, da me ne bi vzdramila; jaz pa nisem spala, samo napol sem zatisnila oči in sem gledala skozi špranjo ...“ In ker je spoznala Mařenka, da ni poti nikjer in nikamor, je sedla ob ulico, na kameniti tlak, sključila je noge pod krilo in je uprla glavo v dlani; podobna je bila zeleni culi, prevezani z rdečim robcem, ki jo je bil pozabil kmet na ulici.
”Jutri bodo nesli mater ... tudi očeta bodo nesli ... in izba bo prazna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani