nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Kovač Damjan, poved v sobesedilu:
Tako sem živel petindvajset let, šel sem naprej, kakršen je bil vihar, nisem se ozrl nikamor in nikoli nisem klonil hrbta. Zdaj sem ugledal to svetnico, kakor da sem ugledal večno luč, pa sem omahnil! ... Sam sem bil in sem veselo žvižgal; zdaj ko sva dva, me je strah!“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani