Neutolaženo in neutolažljivo hlepenje po spoznanju mušice, ki ti je bila sedla na plešo in po spoznanju Boga, ki te ziblje na dlani, to je tvoje trpljenje od začetka do konca, je tvoj boj, vsebina in pomen vsega tvojega nehanja. V tvojem srcu kljuje slutnja, kljuje strah, te priganja in odganja: ”Če odgrnem le za špranjo ta silni zastor, skoprnim od groze, me to zaželjeno spoznanje zmane v prah!“ ... In buljiš trepetaje, z zobmi šklepetaje v oko, ki strmi vate prazno in topo in iz katerega pričakuješ razodetja.